Mata: Ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljk (2. dop. izd.)

Avtorji

Milena Bučar-Miklavčič, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Viljanka Vesel, KGZ Nova Gorica, Poskusni Center za oljkarstvo; Dunja Bandelj, Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije; Bojan Butinar; Erika Bešter, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Jakob Fantinič, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Katja Fičur, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Vasilij Valenčič; Saša Volk, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Alenka Baruca Arbeiter, Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije; Maja Podgornik, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Gašper Kozlovič, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo
DOI: https://doi.org/10.35469/978-961-7195-78-1

Ključne besede:

oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, Mata

Kratka vsebina

Sorta ˈMataˈ je v Sloveniji v primerjavi z drugimi sortami redkeje zastopana, saj se zaradi majhne vsebnosti olja priporoča samo kot sorta za vlaganje. Drevo je srednje veliko. Za sorto so značilni dolgi pokončni poganjki s slabšo olistanostjo v spodnjem delu krošnje. Sorta pozno stopi v rodnost. Stopnja samooploditve je zelo nizka, zato potrebuje opraševalne sorte, ki pa niso znane. Plodovi neenakomerno dozorevajo. Zreli plodovi začnejo hitro odpadati, zato spada med sorte, ki jih treba zgodaj obrati. Oljčno olje sorte  ‘Mata’  ima srednjo vsebnost biofenolov in tokoferolov. Sorta je občutljiva na nizke temperature.

Publikacija je nastala v okviru Javne službe izvajanja strokovnih nalog s področja oljkarstva, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS.

Št. prenosov

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bianco, D., Castelluccio, M. D., Conte, L., Knez, S., Bučar-Miklavčič, M., Mozetič, B., Parmegiani, P., Prinčič, D., Scarbolo, E., Sivilotti, P., Vesel, V., Vrščaj, B. 2014. UE LI JE II – Oljčno olje simbol kakovosti v čezmejnem prostoru. ERSA Deželna agencija za podeželski razvoj. Gorica, Italija: 353 str.

Bučar-Miklavčič, M. 2019. Vpliv izbranih tehnoloških postopkov na kemijske in senzorične značilnosti slovenskih deviških oljčnih olj. Doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo: 98 str.

Gentilini, S. 2007. Oljka v zgodovini, krajini in gospodarstvu na območju Brd in vzhodnega gričevja Furlanije Julijske krajine: ohranitev in razvoj. ERSA Deželna agencija za podeželski razvoj. Gorica, Italija: 105 str.

Čebulj, A., Godec, B., Dornik Purgaj, B., Hudina, M., Usenik, V., Solar, A., Vesel, V., Mrzlić, D., Rusjan, D. 2022. Sadni izbor za Slovenijo 2022. MKGP, Ljubljana, Slovenija, 158 str.

Vesel, V., Vrhovnik, I., Jančar, M., Bandelj, D., Devetak, M., Baruca Arbeiter, A., Dreu, S. Oljka. Ljubljana: Kmečki glas, 2020. 216 str.

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2104

Naslovnica knjige

Prenosi

PDF

Izdano

23 December 2025

Kategorije

Avtorske pravice (c) 2026 Milena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, Gašper Kozlovič (Avtor)

Licenca

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.

Podrobnosti o monografski publikaciji

ISBN-13 (15)

978-961-7195-78-1

Kako citirati

Bučar-Miklavčič, M. (2025) Mata: Ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljk (2. dop. izd.). ANNALES ZRS, znanstvena založba ZRS Koper. doi:10.35469/978-961-7195-78-1.