Maurino: Ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljk

Avtorji

Viljanka Vesel; Dunja Bandelj, Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko naravoslovje in informacijske tehnologije; Bojan Butinar; Erika Bešter, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Jakob Fantinič, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Katja Fičur, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Maja Podgornik, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Vasilij Valenčič; Saša Volk, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Alenka Baruca Arbeiter, Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko naravoslovje in informacijske tehnologije; Milena Bučar-Miklavčič, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Gašper Kozlovič, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo
##doi.readerDisplayName## https://doi.org/10.35469/978-961-7195-79-8

Ključne besede:

oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, maurino

Kratka vsebina

V slovenskih oljčnih nasadih je ˈMaurinoˈ med najbolj zastopanimi sortami. Sorta ni samooplodna, zato jo moramo saditi v nasade z različnimi sortami. Dobro oploditev lahko dosežemo s sortami 'Frantoio' in 'Pendolino', hkrati pa je ta sorta dober opraševalec sort 'Moraiolo' in 'Pendolino'. Sorta ˈMaurinoˈ je po svetu cenjena zaradi zelo hitrega vstopa v rodnost ter redne in dobre rodnosti. Drobni plodovi zelo zgodaj dozorevajo, vsebujejo pa približno enako količino olja kot sorta 'Leccino'. Sorta ni občutljiva na pavje oko oz. oljkovo kozavost, občutljivejša pa je na nizke temperature. Za olja sorte ˈMaurinoˈ je značilna nižja intenzivnost okusov grenkobe in pikantnosti.

Literatura

Bianco, D., Castelluccio, M. D., Conte, L., Knez, S., Bučar-Miklavčič, M., Mozetič, B., Parmegiani, P., Prinčič, D., Scarbolo, E., Sivilotti, P., Vesel, V., Vrščaj, B. 2014. UE LI JE II - Oljčno olje simbol kakovosti v čezmejnem prostoru. ERSA Deželna agencija za podeželjski razvoj. Gorica, Italija: 353 str.

Cimato, A., Cantini, C., Sani, G., Marranci, M. 1993. Il germoplasma dell'olivo in toscana. Istituto Propagazione Specie Legnose - CNR, Scandicci (FI), Regione Toscana - Giunta Regionale. Datum dostopa 21. 2. 2019. Dostopno na: http://www.ivalsa.cnr.it/archiviofruit/olivo/indice.htm.

Gentilini, S. 2007. Oljka v zgodovini, krajini in gospodarstvu na območju Brd in vzhodnega gričevja Furanije Julijske krajine: ohranitev in razvoj. ERSA Deželna agencija za podeželjski razvoj. Gorica, Italija: 105 str.

Čebulj, A., Godec, B., Dornik Purgaj, B., Hudina, M., Usenik, V., Solar, A., Vesel, V., Mrzlić, D., Rusjan, D. 2022. Sadni izbor za Slovenijo 2022. MKGP, Ljubljana, Slovenija, 158 str.

Vesel, V., Vrhovnik, I., Jančar, M., Bandelj, D., Devetak, M., Baruca Arbeiter, A., Dreu, S. Oljka. Ljubljana: Kmečki glas, 2020. 216 str.

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2104

Naslovna stran

Prenosi

PDF
Broširana izdaja

##catalog.forthcoming##

26 November 2023

Kategorije

Izjava o dostopnosti podatkov

Podatki niso objavljeni

Avtorske pravice (c) 2023 Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Maja Podgornik, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Milena Bučar-Miklavčič, Gašper Kozlovič (Avtor)

Licenca

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.

Podrobnosti o formatu publikacije na voljo: Broširana izdaja

Broširana izdaja

ISBN-13 (15)

978-961-7058-25-3

Dimenzije

210mm x 210mm

Kako citirati

Maurino: Ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljk. (2023). ANNALES ZRS, znanstvena založba ZRS Koper. https://doi.org/10.35469/978-961-7195-79-8