Okus po morju: stara istrska kuhinja
Kratka vsebina
Dr. Lucija Čok je tokrat svoje raziskave preusmerila na vsakdanje življenje nekdanjega istrskega življa. V njenem delu s področja kulinarike je osrednja pozornost namenjena istrski kuhinji z vso pestrostjo in različnostjo okusov, prepletenostjo gastronomskih podobnosti in enakosti v izboru sestavin različnih receptur na širšem območju Sredozemlja.
Kako je prehrana močno vezana na tradicijo in identiteto, avtorica nazorno in izčrpno osvetli, ko spregovori o izvirnosti receptur istrskih jedi in se sprehodi po jedilnikih preprostih istrskih družin in starih recepturah. V nabor receptov je uvrstila najbolj pristno in značilno istrsko kulinariko, ki je po pripravi in sestavinah lokalnega značaja in po pričevanju že dolgo prisotna v istrski prehrani.
Z izkušenim metodološkim pristopom, naslonitvijo na nekatere relevantne vire in literaturo ter sprehodom skozi zgodovino Istre in njenih prehrambnih značilnosti nam je avtorica na prepričljiv način uspela ne le odgovoriti na vprašanje, ali definicija »stara« istrska kuhinja sloni na prepričljivih utemeljitvah, temveč tudi približati istrsko kuhinjo kot tisto specifiko, ki se je v sosledju stoletij, različnih sinhronih vplivov iz širšega območja, družbenih in narodnostnih tradicij ohranila do današnjega časa. Ob značilni dihotomiji med mesti in podeželjem je ravno ta zgodovinska danost ustvarjala identiteto istrske kuhinje kot kombinacijo multikulturnega podeželskega in mestnega prehranjevanja oziroma prehranjevalnih navad. Vse to pa je vplivalo na gastronomsko zapuščino, ki je v tem delu prikazana na izviren, argumentiran in kar najbolj izčrpen način, kar v vrsti dosedanjih del s tega področja navedeno delo dr. Lucije Čok umešča na najvidnejše mesto.
Ta knjiga je bila prvotno izdana v slovenski in italijanski izdaji z naslovoma Okus po morju oziroma Sapore di mare v okviru projekta LAS Istre »Zgodbe o ribištvu v slovenski Istri skozi čas«, ki je potekal od oktobra 2021 do julija 2023. Prvo naklado je sofinanciral Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (EMFAF). Ta prevod v angleščino je sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Št. prenosov
Literatura
“Annual Seafood Consumption per Capita in Kg (2021)”. Landgeist.com. https://landgeistdotcom.files.wordpress.com/2021/01/europe-seafood-consumption.png. (Accessed 29 January 2024).
Anonimo Veneziano (1899). Libro di cucina del secolo XIV. Edited by Ludovico Frati. Livorno: Raffaello Giusti Editore. https://www.mori.bz.it/gastronomia/Anonimo%20Veneziano%20-%20Libro%20di%20cucina.pdf (Accessed 10 September 2022).
Bartole, Andrea (2021). Sapori in saline / Okusi v solinah. Piran: The ‘Giuseppe Tartini’ Italian Community of Piran.
Bernik, Stane (1968). Organizem slovenskih obmorskih mest: Koper, Izola, Piran. Ljubljana: Mladinska knjiga; Piran: Inter-Municipal Institute for the Protection of Monuments.
Bogataj, Janez (2007). Okusiti Slovenijo. Ljubljana: Darila Rokus d. o. o.
Bogataj, Janez (2021). Gastronomija sredozemske Slovenije. Kjer ribe plavajo dvakrat. The ‘Gastronomy of Slovenia’ Collection. Ljubljana: Hart.
Bonin, Flavio et al. (2021). Prehrana v Kopru in na njegovem podeželju od antike do konca 19. stoletja. Koper: Koper Regional Archives.
Brglez, Alja (2005). Zrno soli za imperij: Piran 1579–1609. Koper: Annales Publishing House, Science and Research Centre Koper, University of Primorska.
Celestina, Ingrid and Suzana Todorovič, eds. (2021). Besede in okusi iz istrske kužine. Parole e sapori della cucina istriana. Koper: Libris.
Cherini, Aldo (2001). Andar per botteghe, ovvero se l’usar inutilmente termini esotici non ci rimordesse: shopping capodistriano. Trieste: Fameia Capodistriana.
Cherini, Aldo and Paolo Grio (1998). Le famiglie di Capodistria: notizie storiche ed araldiche. Trieste: Fameia Capodistriana.
Corrado, Vincenzo (1773). Il cuoco galante. First edition. Napoli: Stamperia Raimondiana. Biblioteca nazionale di Napoli. https://archive.org/details/bub_gb__Hov_shu2IgC (Accessed 10 October 2022).
Darovec, Darko (2004). Davki nam pijejo kri: gospodarstvo severozahodne Istre v novem veku v luči beneške davčne politike, pp. 365–370. Koper: Historical Society of Southern Primorska (Annales Majora Library), Science and Research Centre Koper, University of Primorska.
Darovec, Darko (2008). Kratka zgodovina Istre. Koper: Annales Publishing House
Dekleva, Goran (2022). Glasovi svetov: Trst, Dunaj na morju, radio broadcast with guest Daša Ličen of the Institute of Slovenian Ethnology ZRC SAZU, 3 August 2022. Ljubljana: RTV Slovenia.
De Mauro, Tullio and Marco Mancini (2000). Garzanti etimologico. Milano: Garzanti Linguistica.
Enciclopedia Italiana di Scienze, Lettere ed Arti. Roma: Istituto della enciclopedia italiana fondata da Giovanni Treccani S.p.a. https://www.treccani.it.
Fonda, Ugo (2006). “Riflessioni sul nostro povero mare”. In: El mar de Piran, Ondina Lusa et al. (eds.). Piran: Edizioni Il Trillo, pp. 77–82.
Fontes Istrie Medievalis. Vol.1: A seculo VI usque ad 803/537_CV1. FIM is a research project of the Faculty of Humanities and Social Sciences, University of Rijeka, Croatia. https://fontesistrie.eu/537_CV1. (Accessed 26 March 2024)
Forlani, Flavio (2014). Proverbi istriani. Istrski pregovori. Koper: Self-Governing Italian Community of the Littoral: Italian Centre for Promotion, Culture, Education, and Development ‘Carlo Combi’. https://plus.cobiss.net/cobiss/up/sl/bib/upuk/275760896.
Furlan, Metka and Miha Sušnik (2017). Novi etimološki slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language ZRC SAZU.
Goddard, Cliff and Anna Wierzbicka (2005). “Cultural Scripts: What Are They and What Are They Good For?” De Gruyter Mouton, 27 July 2005. https://doi.org/10.1515/iprg.2004.1.2.153 (Accessed 15 August 2022)
Istrske domače jedi in peciva (1986). Istrski Odred Primary School Gračišče. Typescript. Izolski okusi 2022. Turistično združenje Izola, g. i. z. Advertising brochure.
Juri, Franko (2019). “Restavriran prapor ribiške zadruge Piran”. https://emorje.com/pomorska-dediscina/restavriran-je-prapor-ribiske-zadruge-piran/.
Kavrečič, Petra (2014). “Interpretacija istrske hrane: od osnovne življenjske potrebe do dediščine”. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 54/4, pp. 37–42.
“Koromač”, Društvo za zdravilne rastline Zasavje, accessed 28 February 2024, https://www.rastline-zasavje.si/koromac/.
Kos, Dušan (2006). Statut izolskega komuna: od 14. do 18. stoletja. An explanatory study of the Statute. Koper: Annales Publishing House.
Krnel-Umek, Duša et al. (1988). “Stari Statuti Kopra, Izole in Pirana”, Exhibition of the Koper Regional Museum. PAK, Koper, pp. 72–73.
Levstik, Snežana and Davor Mrzlić (eds.) (2014). Ribiči priporočajo – priprava najbolj znanih ribiških proizvodov (rib, mehkužcev, školjk in rakov). Nova Gorica: KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica.
Lusa, Ondina. “La cucina delle saline” project (2020‒2022). In: Il Trillo. Piran: The ‘Giuseppe Tartini’ Italian Community of Piran.
Lusa, Ondina et al. (eds.) (2006). El mar de Piran. Piran: Edizioni Il Trillo.
Lusa, Ondina (2006). “Sapori di casa nostra”. In: El mar de Piran, Ondina Lusa et al. (eds.), pp. 119‒129. Piran: Edizioni Il Trillo.
Madonizza, Nicolò (1829). Nota di pietanze di me. Capo d’Istria il 10 dicembre 1829. Notebook with recipes, signed P.M. 1829. SI PAK 302.
Maffioli, Giuseppe (1995). La cucina veneziana. Padua: Franco Muzzio Editore.
Novak Pucer, Tina (2021a). “Prehrana podeželske Istre”. In: Prehrana v Kopru in na njegovem podeželju od antike do konca 19. stoletja. Bonin et al. (eds.). Koper: Koper Regional Archives.
Novak Pucer, Tina (2021b). “Kar ni vsakdanje, praznično diši”. In: Slovenska Istra II. Zgodovina in družba, Mitja Guštin and Salvator Žitko. Ljubljana: Slovenska matica; Koper: Libris.
Offizia, Marjuča (2013). Iz morja v ponev. Trieste: Založništvo Tržaškega tiska.
Pokorn, Dražigost (2009). Evropska klasična kuhinja. Ljubljana: self-published.
Pucer, Alberto (2000). Istrska kuhinja: pr nes kuhemo pu naše. Ljubljana: ČŽD Kmečki glas.
Pucer, Alberto (2014). Istrske jedi z zgodbo. Padna: Umetniško ustvarjanje Istral.
Pucer, Alberto (2019). Ko zadiši po istrski kuhinji: istrska kuhinja od A - Ž. 2nd reprint. Ljubljana: ČŽD Kmečki glas.
Ravnik, Mojca (2021). “Družine, sorodniki in sosedje”. In: Slovenska Istra II. Zgodovina in družba, Mitja Guštin and Salvator Žitko. Ljubljana: Slovenska matica; Koper: Libris.
Recepti naših non (2009). Project work published by the Sečovlje Primary School.
Rogoznica, Deborah (2021). “Značilnosti koprske kuhinje v beneškem obdobju”. In: Prehrana v Kopru in na njegovem podeželju od antike do konca 19. stoletja, Bonin et al. (eds.). Koper: Koper Regional Archives.
Snoj, Marko (2015). Slovenski etimološki slovar. Third edition. Ljubljana: Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language ZRC SAZU.
Strategija razvoja gastronomije Slovenije (2006). Research report. Maribor: Centre for Interdisciplinary and Multidisciplinary Research and Studies (CIMRS), Science Institute of Regional Development at the University of Maribor.
Šprohar, Nina (2022). “Hobotnice – pogosto napačno interpretirana bitja”. Bodi eko, issue 118, October 2022.
Štoka, Peter, Salvator Žitko, and Helena Seražin (2015). Albanske plemiške družine v beneškem Kopru: v jubilejnem letu palače Bruti = Familjet fisnike shqiptare në Koprin e Venecisë : në vitin jubilar të pallatit Bruti. Koper: Cultural Association of Albanians in Slovenian Istria.
“The Olive Tree”, International Olive Council (website). https://www.internationaloliveoil.org/olive-world/olive-tree/. (Accessed 26 March 2024)
Titl, Julij (1988). Vodni mlini in mlinarstvo v Slovenski Istri. Koper: Lipa.
Valvasor, Janez Vajkard (2017). Slava Vojvodine Kranjske, chapter selection and translation into Slovene by Mirko Rupel. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Valvasor, Janez Vajkard, Francisci, Erasmus, Sisentschelli, Jožef, Dolničar, Janez Gregor, Vitezović-Ritter, Pavao (1689). Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes. URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6 from http://www.dlib.si.
“Zgodovina ribištva v Izoli”, Traven.si (website), 6 December 2015. https://www.traven.si/traven/index.php?option=com_k2&view=item&id=1499:zgodovina-ribistva-v-izoli&Itemid=2160 (Accessed 20 October 2022).
Žagar, Zora (1992). “V soline so šli”. In: Muzej solinarstva. Museo delle saline, ed. by Zora Žagar. Catalogue of the Sergej Mašera Maritime Museum, no. 7.
Žitko, Salvator (1991). “Listina Rižanskega zbora – dileme in nasprotja domačega in tujega zgodovinopisja”. Pt. II. Annales, Anali Koprskega primorja 2/92. Koper: Historical Society of Southern Primorska.
Žitko, Salvator and Slobodan Simič-Sime (1999). Koper – Capodistria, Vodnik po mestu. Ljubljana: IKI ‒ Institut za komunikacije in informatiko.
Izdano
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
