Istrska belica: ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljk

Avtorji

Viljanka Vesel, KGZ Nova Gorica, Poskusni Center za oljkarstvo; Dunja Bandelj, Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije; Bojan Butinar; Erika Bešter, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Jakob Fantinič, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Katja Fičur, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Maja Podgornik, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Vasilij Valenčič; Saša Volk, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Alenka Baruca Arbeiter, Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko naravoslovje in informacijske tehnologije; Milena Bučar-Miklavčič, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Gašper Kozlovič, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo
DOI: https://doi.org/10.35469/978-961-7195-73-6

Ključne besede:

oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, istrska belica, belica

Kratka vsebina

V slovenskih oljčnih nasadih je ˈIstrska belicaˈ najbolj zastopana sorta. K nagli širitvi v istrske oljčnike po pozebi leta 1956 so pripomogle njene številne pozitivne lastnosti. Dobro prenaša nizke temperature. Plodovi so srednje debeli in so ob obiranju običajno svetlo zelene barve. Listi so spiralasto zaviti. Zaradi pokončne, metlaste, zaprte in bujne rasti je oblikovanje krošnje zahtevno. Sorta nekoliko pozno stopi v rodnost, vendar so izkušnje nekaterih pridelovalcev pokazale, da drevesa hitreje vstopijo v rodnost, če jih nekaj let po sajenju ne obrezujemo. V skrbno obdelanih nasadih dobro in redno rodi. Plodovi dozorevajo pozno. Namenjena je predvsem pridelavi olja, saj je njena oljevitost visoka. Občutljiva je na napad oljčne muhe, oljčnega molja in pavjega očesa oz. oljkove kozavosti.

Literatura

Bandelj, D., Bešter, E., Bučar-Miklavčič, M., Butinar, B., Čalija, D., Kanjir, Ž., Levanič, T., Valenčič, V., Mazi, Ž. 2005. ABC o ˈIstrski beliciˈ = Factsheet on the olive variety ˈIstrska belicaˈ = LˈABC della varietà ˈBianca istrianaˈ. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče: 16 str.

Bianco, D., Castelluccio, M. D., Conte, L., Knez, S., Bučar-Miklavčič, M., Mozetič, B., Parmegiani, P., Prinčič, D., Scarbolo, E., Sivilotti, P., Vesel, V., Vrščaj, B. 2014. UE LI JE II - Oljčno olje simbol kakovosti v čezmejnem prostoru. ERSA Deželna agencija za podeželski razvoj. Gorica, Italija: 353 str.

Gentilini, S. 2007. Oljka v zgodovini, krajini in gospodarstvu na območju Brd in vzhodnega gričevja Furanije Julijske krajine: ohranitev in razvoj. ERSA Deželna agencija za podeželjski razvoj. Gorica, Italija: 105 str.

Čebulj, A., Godec, B., Dornik Purgaj, B., Hudina, M., Usenik, V., Solar, A., Vesel, V., Mrzlić, D., Rusjan, D. 2022. Sadni izbor za Slovenijo 2022. MKGP, Ljubljana, Slovenija, 158 str.

Vesel, V., Vrhovnik, I., Jančar, M., Bandelj, D., Devetak, M., Baruca Arbeiter, A., Dreu, S. Oljka. Ljubljana: Kmečki glas, 2020. 216 str.

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2104

naslovnica knjige

Prenosi

PDF

Izdano

23 December 2025

Kategorije

Avtorske pravice (c) 2025 Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Maja Podgornik, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Milena Bučar-Miklavčič, Gašper Kozlovič (Avtor)

Licenca

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.

Podrobnosti o monografski publikaciji

ISBN-13 (15)

978-961-7195-73-6

Kako citirati

Istrska belica: ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljk. (2025). ANNALES ZRS, znanstvena založba ZRS Koper. https://doi.org/10.35469/978-961-7195-73-6