Skladiščenje oljčnih tropin: Poročilo o ciljnoraziskovalnem projektu CRP V4-2216: Ohranjanje in izboljšanje proizvodnega potenciala tal za trajnostno pridelavo oljk GO-TO S-OIL
Ključne besede:
oljkarstvo, oljčne tropineKratka vsebina
V Sloveniji, kjer oljkarski sektor zaznamujejo majhne kmetije, razdrobljenost površin, omejeni finančni viri in pomanjkanje ustrezne infrastrukture za nadaljnjo obdelavo tropin, je bila neposredna uporaba oljčnih tropin na kmetijskih zemljiščih prepoznana kot tehnološko preprosta in ekonomsko sprejemljiva rešitev. V podporo neposredni uporabi (neposreden nanos) oljčnih tropin na kmetijskih zemljiščih je Vlada RS sprejela Uredbo o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje (Uradni list RS, št.10/22), ki dovoljuje uporabo tropin in rastlinske vode kot gnojilo samo v omejenem časovnem okviru ─ v povprečju največ sedem dni od njihovega nastanka. Če se oljčne tropine v predpisanem času ne uporabijo na kmetijski površini, se po veljavnih predpisih (Uredba o odpadkih, Uradni list RS, št. 184/15) ponovno obravnavajo kot odpadek. V praksi pa pogoste padavine, neugodne vremenske razmere ter razmočeni in spolzkih tereni onemogočajo pravočasno uporabo tropin na kmetijskih površinah, kar oljarja postavlja pred nove finančne in okoljske izzive.
Številne raziskave so pokazale, da je glavna fenolna spojina oljčnih tropin hidroksitirozol. Hidroksitirozol je antioksidant z dokazanimi pozitivnimi učinki na zdravje ljudi, vendar pa visoke koncentracije v oljčnih tropinah zaradi fitotoksičnih učinkov (zaviranje rasti rastlin) in antimikrobnega delovanja (negativen vpliv na mikroorganizme) omejujejo neposredno uporabo oljčnih tropin v kmetijstvu.
Rezultati raziskave so pokazali, da imajo tropine iz predelanih oljk v Sloveniji z dvofaznim tehnološkim postopkom primerljivo vsebnost skupnih fenolnih spojin (2─8 g/kg mokrih tropin) s podatki iz preteklih študij (2–8 g/kg). Pri tem je treba poudariti, da je bila ugotovljena velika medletna variabilnost v vsebnosti fenolnih spojin, ki je posledica vpliva sorte oljk, tehnologije predelave, vremenskih razmer in agrotehničnih ukrepov. Pomembna variabilnost v vsebnosti in sestavi fenolnih spojin je bila ugotovljena tudi med skladiščenjem. V svežih oljčnih tropinah, odvzetih takoj po ločevanju olja od trdnih delcev in vode, so prevladovale kompleksnejše fenolne spojine, kot sta oleacein in verbaskozid, medtem ko se je med skladiščenjem povečala vsebnost razgradnih produktov, predvsem enostavnejših fenolnih spojin z največjim deležem hidroksitirozola. Najizrazitejše spremembe so bile zabeležene že v prvih sedmih dneh skladiščenja, ko je vsebnost hidroksitirozola narasla z 0,94 na 5,82 g/kg s.s., medtem ko se je vsebnost oleaceina močno zmanjšala s 6,03 na 0,21 g/kg s.s.). Dejstvo je, da so oksidativni, encimski in mikrobiološki procesi v času skladiščenja vplivali na razgradnjo kompleksnejših sekoiroidnih spojin v enostavnejše aromatske alkohole.
Zaradi omenjenega tveganja, ki lahko nastane pri neposrednemu nanosu oljčnih tropin na tla, so države članice EU vzpostavile različne zakonodajne mehanizme, ki opredeljujejo način ravnanja (skladiščenja) in uporabe ostankov oljkarske industrije na kmetijskih tleh. Zakonodajni okviri in regulativni ukrepi, ki urejajo uporabo oljčnih tropin, so običajno prilagojeni specifičnim regionalnim okoljskim in gospodarskim razmeram ter usklajeni z nacionalnim okoljevarstvenimi strategijami in organiziranostjo javne uprave. Neposredna implementacija zakonodaje iz drugih držav ni smiselna. Zakonodajni okvir je treba oblikovati v skladu z lokalnimi ekološkimi, agronomskimi in prostorskimi dejavniki, ob hkratnem upoštevanju količine nastalih tropin, potrebnih vlaganj v obdelavo ter dolgoročnih učinkov na okolje in agroekosisteme.
Poročilo o ciljnoraziskovalnem projektu CRP V4-2216 Ohranjanje in izboljšanje proizvodnega potenciala tal za trajnostno pridelavo oljk (GO-TO S-OIL).
Št. prenosov
Literatura
Abbattista, R., Ventura, G., Calvano, C. D., Cataldi, T. R. I., in Losito, I. (2021). Untargeted lipidomic analysis of olive pomace by high-resolution mass spectrometry reveals new compounds. Foods, 10(6), 1236. https://doi.org/10.3390/foods10061236.
Angus, R. A. (1983). Phenol tolerance in populations of mosquito fish from polluted and non-polluted water. Transactions of the American Fisheries Society, 112, 794–799. https://doi.org/10.1577/1548-8659(1983)112<794:PTIPOM>2.0.CO;2.
Boletín Oficial del Estado (BOE) (2022). Orden TED/92/2022, de 8 de febrero, por la que se determina la consideración como subproducto de los orujos grasos procedentes de almazara, cuando son destinados a la extracción de aceite de orujo de oliva crudo. Disponible en: https://www.boe.es/buscar/act.php?id=BOE-A-2022-2328 (pristupljeno 2025).
Boletín Oficial del Estado (BOE) (2013). Real Decreto 506/2013, de 28 de junio, sobre productos fertilizantes [«BOE» núm. 164, de 10/07/2013, entrada en vigor 11/07/2013]. Ministerio de la Presidencia. Disponible en: https://www.boe.es/eli/es/rd/2013/06/28/506/con (pristupljeno 2025).
Bučar-Miklavčič, M., Bešter, E., Butinar, B., Čalija, D., Podgornik, M., in Valenčič, V. (2016a). Oljčno olje, oljke in senzorično ocenjevanje. Univerzitetna založba Annales.
Bučar-Miklavčič, M., Golob, T., Valenčič, V., Bešter, E., Butinar, B., in Miklavčič Višnjevec, A. (2016b). Variations of phenolic compounds and sensory properties of virgin olive oils from the variety “Istrska belica”. Acta IMEKO, 5(1), 22–31. https://www.imeko.org/index.php/actaimeko/article/view/IMEKO-ACTA-05%20%282016%29-01-04.
Dias, M. C., Figueiredo, C., Pinto, D., Freitas, H., Santos, C., in Silva, A. M. S. (2019). Heat shock and UVB episodes modulate olive leaves lipophilic and phenolic metabolite profiles. Industrial Crops and Products, 133, 269–275.
Fekia, M., Allouche, N., Bouaziz, M., Gargoubi, A., in Sayadi, S. (2006). Effect of storage of olive mill wastewaters on hydroxytyrosol concentration. European Journal of Lipid Science and Technology, 108. https://doi.org/10.1002/ejlt.200500348.
Fernández-Bolaños, J., Rodríguez, G., Rodríguez, R., Heredia, A., Guillén, R., in Jiménez, A. (2002a). Production in large quantities of highly purified hydroxytyrosol from liquid-solid waste of two-phase olive oil processing or “alperujo”. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 50, 6804–6811.
Fernández-Bolaños, J., Heredia, A., Rodríguez, G., Rodríguez, R., Guillén, R., in Jiménez, A. (2002b). Method for obtaining purified hydroxytyrosol from products and byproducts derived from the olive tree (Patent No. WO/2002/064537). World Intellectual Property Organization.
Fernández-Bolaños, J., Rodríguez, G., Rodríguez, R., Guillén, R., in Jiménez, A. (2006). Extraction of interesting organic compounds from olive oil waste. Grasas y Aceites, 57, 95–106.
Fiorentino, A., Gentili, A., Isidori, M., Monaco, P., Nardelli, A., Parrella, A., in Temussi, F. (2003). Environmental effects caused by olive mill wastewaters: toxicity comparison of low-molecular-weight phenol components. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 51, 1005–1009.
García-Randez, A., Marks, E. A. N., Pérez-Murcia, M. D., Orden, L., Andreu-Rodriguez, J., Martínez Sabater, E., Cháfer, M. T., in Moral, R. (2023). Is the direct soil application of two-phase olive mill waste (alperujo) compatible with soil quality protection? Agronomy, 13, 2585. https://doi.org/10.3390/agronomy13102585.
Gómez-Cruz, I., Contreras, M. del M., Romero, I., in Castro, E. (2024). Towards the integral valorization of olive pomace-derived biomasses through biorefinery strategies. ChemBioEng Reviews, 11(2), 253–277.
Japón-Luján, R., in Luque de Castro, M. D. (2007). Static-dynamic superheated liquid extraction of hydroxytyrosol and other biophenols from alperujo (a semisolid residue of the olive oil industry). Journal of Agricultural and Food Chemistry, 55, 3629–3634.
Johnson, R. L., in Mitchell, A. E. (2018). Reducing phenolics related to bitterness in table olives. Journal of Food Quality, 2018, 1–12. https://doi.org/10.1155/2018/2481621.
Leouifoudi, I., Harnafi, H., in Zyad, A. (2015). Olive mill waste extracts: polyphenols content, antioxidant, and antimicrobial activities. Advances in Pharmacological Sciences, 2015, 714138. https://doi.org/10.1155/2015/714138.
Mekki, A., Dhouib, A., in Sayadi, S. (2007). Polyphenols dynamics and phytotoxicity in a soil amended by olive mill wastewaters. Journal of Environmental Management, 84(2), 134–140. https://doi.org/10.1016/j.jenvman.2006.05.003.
Ministarstvo poljoprivrede Republike Hrvatske (n. d.). Uputa proizvođačima u sektoru maslinovog ulja i stolnih maslina. Dostopno na: https://poljoprivreda.gov.hr/istaknute-teme/poljoprivreda-173/poljoprivreda-175/maslinarstvo/uputa-proizvodjacima-u-sektoru-maslinovog-ulja-i-stolnihmaslina/4299 (1. 6. 2025).
Narodne novine Republike Hrvatske (2021/2023). Zakon o gospodarenju otpadom [br. 84/21 i 142/23 ─ Odluka USRH]. Narodne novine Republike Hrvatske (2022). Pravilnik o gospodarenju otpadom [br. 106/22].
Nasini, L., Gigliotti, G., Balduccini, M., Federici, E., Cenci, G., in Proietti, P. (2013). Effect of solid olivemill waste amendment on soil fertility and olive (Olea europaea L.) tree activity. Agriculture, Ecosystems & Environment, 164, 292–297.
Obied, H. K., Bedgood, D. R., Prenzler, P. D., in Robards, K. (2007). Chemical screening of olive biophenol extracts by hyphenated liquid chromatography. Analytica Chimica Acta, 603, 176–189.
Obied, H. K., Bedgood, D., Mailer, R., Prenzler, P. D., in Robards, K. (2008). Impact of cultivar, harvesting time, and seasonal variation on the content of biophenols in olive mill waste. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 56(19), 8851–8858. https://doi.org/10.1021/jf801802k
Paz Otero, P., Garcia-Oliveira, M., Carpena, M., Barral-Martinez, F., Chamorro, J., Echave, P., Garcia-Perez, P., Cao, H., Xiao, J., Simal-Gandara, J., in Prieto, M. A. (2021). Applications of by-products from the olive oil processing: Revalorization strategies based on target molecules and green extraction technologies. Trends in Food Science & Technology, 116, 1084–1104. https://doi.org/10.1016/j.tifs.2021.09.007.
Peres, F., Martins, L. L., in Ferreira-Dias, S. (2015). Influence of enzymes and technology on virgin olive oil composition. Critical Reviews in Food Science and Nutrition, 57(14), 3104–3126.
Pinho, I. A., Lopes, D. V., Martins, R. C., in Quina, M. J. (2017). Phytotoxicity assessment of olive mill solid wastes and the influence of phenolic compounds. Chemosphere, 185, 258–267.
Podgornik, M., Bučar-Miklavčič, M., Levart, A., Salobir, J., Rezar, V., Poklar Ulrih, N., in sod. (2019). Možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu: poročilo o ciljnoraziskovalnem projektu CRP V4-1621. Znanstveno-raziskovalno središče Koper.
Podgornik, M., Bučar-Miklavčič, M., Levart, A., Salobir, J., Rezar, V., in Butinar, B. (2022). Chemical characteristics of two-phase olive-mill waste and evaluation of their direct soil application in humid Mediterranean regions. Agronomy, 12(7), 1621. https://doi.org/10.3390/agronomy12071621.
Podgornik, M., Vesel, V., Bandelj, D., Butinar, B., Bešter, E., Bonin, E., in sod. (2024). Poročilo 2023 o izvajanju letnega programa dela javnih služb v oljkarstvu. Znanstveno-raziskovalno središče Koper. https://doi.org/10.35469/978-961-7195-53-8.
Proietti, P., Federici, E., Fidati, L., Scargetta, S., Massaccesi, L., Nasini, L., in sod. (2015). Effects of amendment with oil mill waste and its derived-compost on soil chemical and microbiological characteristics and olive (Olea europaea L.) productivity. Agriculture, Ecosystems & Environment, 207, 51–60.
Ramírez, E. M., Brenes, M., Romero, C., in Medina, E. (2022). Chemical and enzymatic characterization of leaves from Spanish table olive cultivars. Foods, 11(23), 3879. https://doi.org/10.3390/foods11233879.
Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Allegato 1 al DPReg 0198-2018, 2018, dostopno na: https://decreti.regione.fvg.it/Storage/2018_198/Allegato1%20al%20DPReg%200198-2018.pdf.
Register kmetijskih gospodarstev (2022). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. https://podatki.gov.si/dataset.
Rodis, P. S., Karathanos, V. T., in Mantzavinou, A. (2012). Partitioning of olive oil antioxidants between oil and water phases. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 50, 596–601.
Romero, C., Medina, E., Mateo, M. A., in Brenes, M. (2018). New by-products rich in bioactive substances from the olive oil mill processing. Journal of the Science of Food and Agriculture, 98, 225–230.
Romero-Segura, C., Sanz, C., in Perez, A. G. (2009). Purification and characterization of an olive fruit β-glucosidase involved in the biosynthesis of virgin olive oil phenolics. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 57(17), 7983–7988.
Rubio-Senent, F., Rodríguez-Gutíerrez, G., Lama-Muñoz, A., in Fernández-Bolaños, J. (2012). New phenolic compounds hydrothermally extracted from the olive oil byproduct alperujo and their antioxidative activities. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 60, 1175–1186.
Skaltsounis, A.-L., Argyropoulou, A., Aligiannis, N., in Xynos, N. (2015). Recovery of high added value compounds from olive tree products and olive processing byproducts. V D. Boskou (ur.), Olive and olive oil bioactive constituents (pp. 333–356). Elsevier. https://doi.org/10.1016/B978-1-63067-041-2.50017-3.
Uradni list Republike Slovenije (2002). Uredba o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje, 10, 339 (21. 1. 2002).
Uradni list Evropske unije (2012). Uredba (EU) št. 432/2012 z dne 16. maja 2012 o določitvi pozitivnega seznama zdravju koristnih prehranskih trditev na področju prehrane in zdravja, L 136, 25.5.2012, str. 1–40.
Uradni list Republike Slovenije (2013). Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, št. 99/13, 56/15, 56/18 in 44/22 – ZVO-2.
Tomažič, K. (2019). Vpliv postopkov ekstrakcije na vsebnost aktivnih učinkovin v ekstraktu iz oljčnih listov [diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje]. Maribor. XI, 49 str., ilustr. Dostopno na: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=74157.
Zakon o novih pravilih za kmetijsko uporabo vegetacijske vode in vlažnih tropin iz oljarn – Utilizzazione agronomica delle acque di vegetazione e delle sanse umide (št. 574, 11. november 1996, veljavnost od 7. 7. 2019). Republika Italija.
Prenosi
Izdano
Kategorije
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
