Črnica: Ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljk (2. dop. izd.)

Avtorji

Milena Bučar-Miklavčič, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Viljanka Vesel, KGZ Nova Gorica, Poskusni Center za oljkarstvo; Dunja Bandelj, Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije; Bojan Butinar; Erika Bešter, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Jakob Fantinič, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Katja Fičur, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Vasilij Valenčič; Saša Volk, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Alenka Baruca Arbeiter, Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije; Maja Podgornik, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo; Gašper Kozlovič, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo

Ključne besede:

oljk, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, Črnica

Kratka vsebina

Drevo sorte ˈČrnicaˈ je bujno do srednje bujno, krošnja je razširjena in redkejša, internodiji pa nekoliko daljši z večjimi koti izraščanja. Sorto lahko prepoznamo tudi zaradi temno zelenega videza, saj je zgornja stran lista izrazito temno zelene barve, medtem ko je spodnji del lista svetlo sivo-zelen. Sorta pozno stopi v rodnost. ˈČrnicaˈ ni samooplodna, zato za dobro rodnost potrebuje opraševalne sorte, ki še zmeraj niso določene. Pri tej sorti začnejo posamezni plodovi zgodaj dozorevati in se črno barvati, vendar je barvanje neenakomerno. Plodovi so srednje debeli s srednje nizkim razmerjem med mesom in koščico, v zrelosti črne barve, vsebujejo pa manjše količine olja. Za olje te sorte je značilna zelo visoka vsebnost oleinske kisline in visoka vsebnost biofenolov. Sorta ˈČrnicaˈ je za naše razmere nekoliko občutljivejša na nizke temperature, vendar se po pozebi zelo dobro in hitro obnavlja. Sorta je malo občutljiva na napad oljčne muhe in oljčnega molja, srednje občutljiva pa na pojav pavjega očesa.

Publikacija je nastala v okviru Javne službe izvajanja strokovnih nalog s področja oljkarstva, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS.

Št. prenosov

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bianco, D., Castelluccio, M. D., Conte, L., Knez, S., Bučar-Miklavčič, M., Mozetič, B., Parmegiani, P., Prinčič, D., Scarbolo, E., Sivilotti, P., Vesel, V., Vrščaj, B. 2014. UE LI JE II – Oljčno olje simbol kakovosti v čezmejnem prostoru. ERSA Deželna agencija za podeželski razvoj. Gorica, Italija: 353 str.

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2104.

Bučar-Miklavčič, M. 2019. Vpliv izbranih tehnoloških postopkov na kemijske in senzorične značilnosti slovenskih deviških oljčnih olj. Doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 98 str.

Gentilini, S. 2007. Oljka v zgodovini, krajini in gospodarstvu na območju Brd in vzhodnega gričevja Furlanije Julijske krajine: ohranitev in razvoj. ERSA Deželna agencija za podeželski razvoj. Gorica, Italija: 105 str.

Čebulj, A., Godec, B., Dornik Purgaj, B., Hudina, M., Usenik, V., Solar, A., Vesel, V., Mrzlić, D., Rusjan, D. 2022. Sadni izbor za Slovenijo 2022. MKGP, Ljubljana, Slovenija, 158 str.

Vesel, V., Vrhovnik, I., Jančar, M., Bandelj, D., Devetak, M., Baruca Arbeiter, A., Dreu, S. Oljka. Ljubljana: Kmečki glas, 2020. 216 str.

Naslovnica knjige

Prenosi

Izdano

23 December 2025

Podrobnosti o monografski publikaciji

ISBN-13 (15)

978-961-7195-69-9

Kako citirati

Bučar-Miklavčič, M. (2025) Črnica: Ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljk (2. dop. izd.). ANNALES ZRS, znanstvena založba ZRS Koper. doi:10.35469/978-961-7195-69-9.